V okviru Tedna otroka smo v četrtek, 9. 10. 2025, petošolci OŠ Dobrova, njihovi razredničarki in knjižničarka pripravili druženje s starostniki iz DSO Horjul, ki je potekalo v naši šolski knjižnici.
Po pozdravu organizatorke dogodka, naše šolske knjižničarke ge. Zvonke Španger, so učenci ponosno zapeli šolsko himno. Dva petošolca sta nas z doživetim branjem slovenske ljudske pravljice z naslovom Pšenica, najlepši cvet pripravila na osrednji del srečanja: pogovor z našimi gosti. Ker smo želeli, da bo srečanje tako za učence kot tudi starostnike čim bolj domače, smo se razdelili na več manjših skupinic.
Osrednja nit pogovora je bilo obujanje spominov na otroška leta naših gostov. Učence je močno zanimalo, kako je bilo v šoli včasih; kako so praznovali rojstne dneve; ali in kaj so radi brali in seveda kakšne »lumparije« so počeli. Zelo jih je pretreslo, ko so slišali, da so naši gostje kot otroci v globokem snegu v šolo hodili bosi. Obiskovalci so jim povedali, da so radi izdelovali papirnata letala, a da so bili s tepeni s palico, ko so jih spuščali skozi okno. Doma so imeli le knjigo ali dve, a so tisto radi večkrat prebirali, tudi vmes, ko so pasli živino. Njihovo življenje je bilo še posebej težko v letih, ko je divjala druga svetovna vojna ali pa takoj po njej, ko niso imeli ničesar. Rojstnih dni niso praznovali, le ponekod godove. Naši sogovorniki so imeli različne poklicne želje, ki pa so pri marsikom ostale neuslišane, saj doma niso imeli denarja za šolanje, posledično pa so nekaterim poklic določili kar starši.
A naši gostje kljub trdemu življenju niso izgubili veselja, upanja in kreativnosti. Z velikim žarom v očeh so tako otrokom kot učiteljem pokazali izdelke, sad njihove iznajdljivosti, ustvarjalnosti, truda in vztrajnosti. Tako smo se poučili, kako nastanejo slike v steklu s pomočjo jedkanja, očarale so nas slike iz posušenega cvetja, pa ročno poslikane lesene skrinjice. Ob koncu pogovora pa so starostniki otrokom zaupali še svojo življenjsko modrost.
Ko smo se spet zbrali v šolski knjižnici, se nam je pridružila tudi ravnateljica, ga. Sonja Bregar Mazzini. Petošolci so zapeli pesem »Vse naše pravljice«, nato pa vsem zbranim podelili življenjske nauke, ki so jih izvedeli. »Naj spoštujemo in ubogamo starše. Naj se učimo. Naj sledimo temu, kar nam je všeč. Naj živimo zmerno in nikamor ne hitimo …« je le nekaj misli, ki ostajajo globoko zasidrane v srcih vseh, ki smo se srečanja udeležili.
Kar prehitro je napočil čas za slovo. Petošolci so se starostnikom zahvalili za vse, kar so se smeli naučiti od njih, vsi skupaj smo zapeli ljudsko pesem »Dekle je po vodo šlo«, si pomahali v slovo in obljubili, da se še snidemo. Radostnih src smo se vrnili v svoj razred, starostniki pa so še nekaj časa ostali v knjižnici ob prijetnem klepetu.
Tovrstna medgeneracijska druženja so nenadomestljiv doprinos naši skupnosti, saj starostnikom nudijo priložnost za sprostitev, podoživljanje otroštva, prenos znanja novim rodovom; mladim pa modrosti, ki jim jih ne more dati še tako izdelan učbenik niti internet. Ker le stalno sodelovanje in povezovanje različnih generacij družbi prinaša napredek, si bomo na OŠ Dobrova tudi v prihodnje prizadevali za organizacijo takšnih dogodkov.
Manica Marolt
Foto: Emanuela Grom, Damijan Rostan
