Za učence, ki se učijo nemščino kot izbirni predmet v osmem in devetem razredu, sem v mesecu maju organizirala ter izvedla dvodnevno strokovno ekskurzijo na Dunaj. V soboto, 26. 5., smo se v zelo zgodnjih jutranjih urah podali na pot proti Dunaju. Pridružili so se nam učenci OŠ Rodica. Ob zanimivi razlagi o sosednji državi Avstriji ter njeni prestolnici Dunaju, ki nam jo je posredoval vodnik Mitja, nam je pot hitro minila. Veselili smo se toplega in sončnega dneva, ki je bil pred nami, še bolj pa vseh kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki jih ponuja mesto s približno 1,8 milijona prebivalcev. Najprej smo se ustavili v čokoladnici Zotter, ki spada po oceni mednarodnega testa čokolade med najboljše čokoladnice na svetu. Bilo je neskončno veliko čokolade za vse! Vodstvo, polno čokoladnih užitkov nas je popeljalo od zrna do gotove čokolade. Ogledali smo si lahko preko 365 različnih vrst čokolade. S posebnimi žličkami smo jih lahko poskusili na 18. ih degustacijskih postajah. V manufakturi izdelujejo čokolado po načinu bean-to-bar, torej od zrna naprej izključno po načelih bio in fairtrade kakovosti. Ko smo prispeli na Dunaj, smo se odpravili proti baročnemu bivališču avstrijskih cesarjev Schönnbrunnu, ki leži na obrobju mesta. Tam smo se seznanili z zgodovino naše sosednje države, kamor smo bili Slovenci celo tisočletje vključeni. Dvorec Schönbrunn je s svojimi 1500 mogočnimi sobanami, kjer so še ne dolgo nazaj zares živeli, drugi največji ter najbolj obiskan grad na svetu. Sprehodili smo se po prostranem parku z brezhibno urejenimi drevesi in cvetličnimi gredicami, okrasnimi ribniki, dišečimi cvetočimi vrtnicami, vodnjaki in številnimi skulpturami. Povzpeli smo se tudi na vrh hribčka do Gloriette, največje ter najbolj znane glorijete na svetu, kjer je imel cesar Franc Jožef zajtrkovalnico. Tukaj se pogled razprostira na ves Dunaj. Nato pa je sledil še obisk najstarejšega delujočega živalskega vrta na svetu. Videli smo najrazličnejše živali z vsega sveta, ki so se mirno in spokojno nastavljale našim fotografskim objektivom. Lačne pande, zaspani severni medvedi in koale, razigrani morski levi, pingvini in kenguruji, menim, da nikogar niso pustili ravnodušnega. Že nekoliko utrujeni smo se zvečer nastanili v mladinskem hotelu, kjer nas je pričakala tradicionalna dunajska večerja. Uganete? Po napornem dnevu, polnem prijetnih vtisov, in v pričakovanju še enega zanimivega dne smo se ulegli k počitku. Naslednji dan smo se najprej napotili v hišo morja, ki se nahaja v bivšem protiletalskem stolpu iz 2. svetovne vojne. Sedaj so v njej zgradili še desetmetrski stekleni predor, ki je edinstven na svetu, saj ni pritrjen na tla, zato je ribe mogoče opazovati tudi pod nogami. Dobesedno smo se sprehodili skozi morje in občudovali podvodni svet Atlantika. V enem izmed petih nadstropij smo videli najbolj strupeno kačo na svetu, ogledali pa smo si tudi hranjenje dveh sto kilogramskih pitonov. Prav poseben je bil občutek, ko smo lahko zrli morskemu psu v oči. Nato smo si ogledali še Prirodoslovni muzej (Naturhistorisches Museum Wien), ki so ga odprli leta 1889, in je eden najpomembnejših prirodoslovnih muzejev na svetu. Uživali smo ob ogledu ogromnih okostij dinozavrov, največje in najstarejše zbirke meteoritov na svetu, dragih kamnov ter izjemne razstave živali. Navdušila nas je tudi simulacija Zemlje in njenih naravnih pojavov, ki jih je posnela NASA. Sledil je orientacijski ogled mesta: videli smo avstrijski parlament, novo mestno hišo, Burgtheater, fakultete, parke, dvor Hofburg, ki je bil nekoč kraljevska palača, znamenito dunajsko opero, gledališča, umetnostno zgodovinski in naravoslovni muzej, mestno hišo … in še kaj. Raziskovali smo tudi najožji center mesta. Fotografirali smo se ob kipu Mozarta in prispeli do katedrale, posvečene svetemu Štefanu, kjer so imeli učenci nekaj težko pričakovanega prostega časa za samostojno odkrivanje mesta. Nekateri so se razveselili Starbuksa, drugi so poiskali spominke, si privoščili kos znamenite torte Sacher ali raziskovali bogat izbor različnih trgovin z oblačili in obutvijo. Vsi pa smo se ob ponovnem snidenju strinjali z znanim slovenskim pregovorom: »Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj!«, saj cene niso bile najbolj prijazne našim denarnicam. Na poti do kompleksa stavb priznanega dunajskega arhitekta Hundertwasserja, smo se seznanili z avstrijsko arhitekturo. Omenili smo tudi delovanje slovenskega arhitekta Plečnika na Dunaju, ki je deloval v obdobju secesije. Videli smo stanovanjsko hišo in nekakšno galerijo z neravnimi tlemi, s streho, prekrito z zemljo in travo ter drevesi, ki rastejo kar v stanovanjih. Nihče se ni mogel upreti razgibanim oblikam in pestrim barvam. Pot smo nato nadaljevali do Praterja. Veliko kolo (das Riesenrad), ki je najbolj prepoznaven znak Dunaja, je bilo vidno že od daleč. Razgledna vožnja z velikim kolesom in enkraten pogled na Dunaj, je kulturna in arhitekturna dogodivščina, ki jo je bilo potrebno doživeti. Obiskali pa smo tudi muzej voščenih lutk Madame Tussauds, ki je ena glavnih znamenitosti v Praterju. Na različnih oddelkih smo potovali skozi zgodovino Evrope, srečali slavne skladatelje in slikarje, znanstvenike in izumitelje, vplivne politike in vizionarje, glasbene zvezde in športnike. Lahko pa smo tudi spoznali, kako poteka izdelava voščenih lutk v zakulisju. Bili smo navdušeni, malce utrujeni, vendar zadovoljni, veseli in hvaležni, da smo lahko doživeli toliko zanimivih in poučnih stvari.V poznih večernih urah smo se vrnili domov. Mislim, da nam bo izlet še dolgo časa ostal v lepem spominu. Mentorica: Nina Jakop

[nggallery id=141]